4 zablode Google analitike ali kako sprejemati pametne odločitve

Google Analytics je izjemno učinkovito analitično orodje, ki nam pomaga bolje razumeti delovanje spletne strani in spremljati obnašanje obiskovalcev. Velikokrat pa se tudi izkušenim uporabnikom zatakne že pri napačnem razumevanju najbolj osnovnih metrik. Te se zdijo samoumevne, a so lahko v posameznih primerih netočne. To lahko vodi do napačnih poslovnih odločitev in konkretno poslovno škodo podjetja.

V pričujočem zapisu se bomo posvetili zgolj ključnim metrikam v osnovnem poročilu o obiskovalcih spletne strani.

Tu moramo poudariti, da splošni, agregatni podatki ne dajo prave slike o uporabnikih in spletni strani. Za luščenje uporabnih informacij in sprejemanje ključnih odločitev je pomembna segmentacija. A najprej začnimo z osnovami!

Kaj so seje? Je to isto kot obisk?

Že čisto osnovna metrika “Seje” zna biti narobe razumljena.  Včasih je bila ta v GA poimenovana “Obiski”, kar pa se je spremenilo, saj gre za dva različna pojma. Poglejmo, zakaj.

Analitika Madwise

Sejo lahko razumemo kot skupek aktivnosti uporabnika, ki jih izvede na spletni strani in med katerimi ne mine več kot 30 minut. Predvsem zadnji del je lahko težje razumljiv, zato si poglejmo dva primera:

  1. Anita pride na vašo spletno stran z izdelki.
  2. Med brskanjem po strani je obišče soseda, ki se pri njej zadrži 29 minut.
  3. Anita se nato vrne k računalniku in si ogleda novo podstran s podatki o izdelku.

V tem primeru bi se v Google Analytics zabeležila 1 seja in 1 uporabnik/-ica. Predpostavimo, da se Anita naslednji dan vrne na vašo vstopno stran:

  1. Anita vpiše vaš URL in odpre domačo stran
  2. Tisti trenutek prejme klic prijateljice, ki traja 31 minut
  3. Anita se po klicu vrne k računalniku in opravi nakup

V tem primeru bi se v GA zabeležil 1 uporabnik, ampak dve seji. Seja namreč po 30 minutah nedejavnosti poteče (to lahko sprememimo v nastavitvah). Isto se zgodi tudi ob polnoči, tako da bi ob istem uporabniku, ki pride na stran ob 11.59 in jo zapustil ob 12.01 zabeležili dve seji in enega uporabnika.

Odgovor na vprašanje ali je seja isto kot obisk, je torej jasen. Obiskovalec lahko v enem obisku naniza več sej, zato seja bolj jasno opisuje metriko, ki je prikazana v osnovnem poročilu.

Koliko unikatnih uporabnikov je na naši strani?

Metrika “Uporabniki” ne pomeni število unikatnih uporabnikov. Prav zato se je v Google Analytics staro poimenovanje metrike spremenilo iz “Unikatnih uporabnikov” v “Uporabnike”. En posameznik se v poročilih namreč lahko zabeleži večkrat. Razlogov za to je več, najpogostejši pa so:

  • uporaba različnih naprav (isti uporabniki uporabljajo več različnih naprav za dostopanje do interneta),
  • uporaba različnih brskalnikov,
  • izbris piškotkov,
  • brskanje v incognito načinu in ostali.

Google Analytics namreč za identifikacijo posameznega uporabnika uporablja piškotke, v zgornjih primerih pa se vsakič naloži nov piškotek s svojo identifikacijsko številko. Obstajajo sicer načini za implementacijo sledenja prek različnih naprav (cross-domain tracking), a gre za rahlo sivo področje zaradi zakonodaje in varovanja zasebnosti (funkcija User-ID in sledenje prijavljenim uporabnikom).

Naš Bounce Rate je zelo visok. Slabo nam gre!

Bounce Rate oziroma Stopnja obiskov ene strani je metrika, ki se jo pogosto napačno interpretira ali pa se ji daje preveliko težo brez ustreznega konteksta. Kaj sploh je bounce rate? Bounce rate pomeni, da po prvem ogledu strani (angl. pageview), ni bilo nobene dodatne interakcije (z bolj strokovnim izrazom, ni bil zabeležen noben zadetek oziroma “hit”, npr. ogled dodatne podstrani, dogodki kot so prenos vodiča, nakup v spletni trgovini itd … ).

Visok Bounce rate je lahko problematičen, če se pojavlja v nakupnem lijaku (npr. posameznih korakih v košarici), če pa je visok na konverzijskih straneh ali straneh, kjer uporabniki najdejo informacije, ki jih iščejo, je visok bounce rate pričakovan. Izjemno nizek bounce rate lahko včasih pomeni težavo, saj lahko kaže na to, da uporabniki ne najdejo informacij, ki jih iščejo in živčno klikajo po strani, da bi se do želenih informacij dokopali.

Bounce rate Madwise

Največje težave pri beleženju bounce rate-a se pojavijo pri t. i. “one-pager” straneh, saj je lahko tu bounce rate blizu 100 %. To se največkrat reši tako, da določimo “timeout”. Torej čas, ki ga mora uporabnik preživeti na strani, da se ne šteje kot bounce. Na primer, če preživi na strani več kot minuto, se sproži dogodek (event), kar pomeni, da se ne šteje zapustitev strani.

NASVET: Na one-pager strani lahko GA kodi za sledenje dodamo spodnji delček kode (po ga(‘send’, ‘pageview’)):

setTimeout(“ga(‘send’, ‘event’, ‘stopnja zapustitve’, ‘čas na strani vsaj 1 minuta’)”, 60000);

Nastavitve in poimenovanja so seveda poljubna.

V tem primeru se bi po minuti sprožil event, kar pomeni da se seja ne bi štela kot bounce.

Hmm … ljudje preživijo zelo malo časa na naši strani!

Če je metrika število strani/sejo precej samoumevna, pa je povprečno trajanje seje bolj “problematično”. Poglejmo si primer:

Na vašo domačo stran vstopi potencialna stranka, ki se tam zadrži eno minuto. Nato klikne na povezavo do vašega zadnjega blog zapisa, kjer najde pomembne informacije o izdelku, ki ga ponujate. Po petih minutah branja vašo stran zapusti.

Dejanski zabeležen čas v tem primeru ne bi bil šest minut, kolikor ga je potencialna stranka preživela na vaši spletni, ampak zgolj eno minuto. Zakaj? Google Analytics meri čas na podlagi zadetkov, ki predstavljajo interakcijo na vaši spletni strani. Če torej ni dveh točk oziroma zadetkov, med katerimi bi se lahko izmeril čas, je lahko podatek o povprečnem trajanju sej napačen. To je lahko problematično pri straneh z veliko vsebine, saj ne vemo točno, koliko časa se uporabniki/-ce zadržijo na naši strani, in če jih vsebina dejansko zanima. Odločitev, da na podlagi napačnih informacij prenehamo objavljati vsebine, ki pozitivno vplivajo na nakupne odločitve, pa lahko pomeni poslabšanje poslovanja podjetja.

NASVET: Predvsem pri novičarskih straneh in straneh, kjer je na voljo velike vsebine se pogosto uporablja t. i. scroll tracking. Gre za merjenje interakcije uporabnikov z vsebino. Ko se uporabnik premika z miško navzdol se v določenih intervalih sproži dogodek, ki pošlje podatke v Google Analytics. Nastavimo lahko, da se na primer dogodek pošlje ob 25 %, 50 % prebrane vsebine, vsakih 10 % ali zgolj, ko uporabnik prebere zapis do konca. Ti podatki nam lahko služijo tudi za spremljanje uspešnosti posameznih vsebin, saj vemo katere vsebine preberejo do konca in katere ne.

Učinkovit spletni nastop in predvsem ustrezna raba številnih brezplačnih spletnih orodij lahko za podjetje predstavljajo pomembno konkurenčno prednost. Spletna analitika nam namreč omogoča pridobivati ključne podatke v realnem času, kar vodi do hitrejšega prilagajanja kupcem in trgu. Pri tem pa je pomembna točnost podatkov, kar je glavno sporočilo pričujočega zapisa. Dobri temelji vodijo do pravih podatkov, te pa do pravilnih poslovnih odločitev. Če niste prepričani o ustreznosti svojih digitalnih aktivnosti se lahko naročite na analizo spletnega nastopa.  

Prenesite si 26 NASVETOV ZA PRENOVO SPLETNEGA MESTA!

Kupci danes pričakujejo učinkovite spletne strani, ki se hitro naložijo, brezhibno delujejo na mobilnih napravah in vse informacije ponudijo na dlani. Da prenova ne bo zahteven projekt, smo vam pripravili 26 uporabnih nasvetov, kako prenoviti spletno mesto brez bolečin.

  • Kako do prodajno uspešne spletne strani?
  • Ključne lastnosti uporabnikom prijaznih strani
  • Navodila za izvajalce