Dobra uporabniška izkušnja pomeni razliko med tem, ali nekdo postane vaš navdušen kupec ali razočarano zapusti spletno stran in se nikoli več ne vrne.
Pametno načrtovanje dobre uporabniške izkušnje upošteva določena pravila, tesno povezana s človeško psihologijo. Eno ključnih je tudi Millerjev zakon (Miller’s Law) in na gospoda Millerja premalokrat mislimo.
Ne povem še, kaj je gospod uzakonil. Namesto tega vas prosim, da sodelujete v kratkem preizkusu. Millerja si boste za vedno zapomnili 🙂
Preizkus
Korak 1
Pred vsakim korakom preizkusa preberite navodila v poševnem tisku.
Vzemite papir in pisalo. V tem preizkusu boste na list zapisali besede, ki si jih boste uspeli zapomniti. Spodaj je zapisanih 20 besed. Preberite jih počasi in si jih poskusite zapomniti kar se da največ. Ne zapisujte si besed na list. Ko preberete vse besede, se pomaknite navzdol, dokler ne vidite besede STOP. Nato se lotite koraka 2.
STOP
Korak 2
Sedaj lahko na papir zapišete vse besede, ki se jih spomnite. Ne pomikajte se navzgor, saj boste s tem uničili pomen preizkusa. Ko se ne spomnite več besed, lahko zgoraj preverite koliko besed vam je uspelo pravilno zapisati.
Če ste (z vidika spomina) kot večina človeških bitij, vam je uspelo pravilno zapisati 5 – 9 besed. Na stotine eksperimentov dokazuje to univerzalno omejitev človeških možganov. Ta vpliva tudi na naše vsakodnevne naloge. Zmožnost ohranjanja ~7 bitov informacij v kratkoročnem spominu se imenuje Millerjev zakon.
Millerjev zakon – magična številka
Leta 1956 je George A. Miller, po poklicu kognitivni psiholog na oddelku za psihologijo Princetonske univerze, v reviji Psychological Review objavil članek z naslovom The Magical Number Seven, Plus or Minus Two: Some Limits on Our Capacity for Processing Information. Članek pojasnuje, da je število informacij v človeškem delovnem pomnilniku (kratkoročni človeški spomin) omejeno na 7 ± 2. To je definicija Millerjevega zakona. Za več informacij glej tule.
Poleg tega si lahko človeški um zapomni ~ 7 bitov informacij, ko izvaja nalogo, ki zahteva kognitivne napore. To je ključnega pomena, saj ljudje nenehno opravljamo naloge in pri tem uporabljamo različne dražljaje.
Razumevanje Millerjevega zakona prinese številne uporabne zaključke. Eden ključnih je ‘chunking’, kar pomeni sestavljanje različnih bitov informacij v logične skupine. Na primer, beseda M A D W I S E je dejansko skupina črk, organizirana v neko logično zaporedje, iz katerega lahko razberemo večji pomen. Če bi bile črke preurejene v npr. W A S E D I M, bi imeli samo sedem ločenih kosov podatkov. ‘Chunking’ je ključni element organizacije informacij in je osnova za naše UX pravilo.
Najpomembnejše pravilo uporabniške izkušnje
Vedno organiziraj elemente informacij v ne več kot 9 kategorij, najbolj optimalno v ~ 5 kategorij.
Več kot dodate kategorij informacij na vaš ‘interface’, bolj težko postane za uporabnika upravljanje z informacijami, ki so mu na voljo. To je še posebej pomembno pri novih uporabnikih, ki še nimajo dovolj prakse za implementiranje ‘interface-a’ v dolgoročni spomin oziroma se njegova dejanja še niso spremenila v navade. Millerjevo pravilo ~ 5 kategorij dodatno potrjuje oblikovalski filozofiji minimalizma in belega prostora (white space), ki že dolgo dokazujeta, da je manj res več. Če pravilo še razširim: zaradi omejitev našega možganskega delovnega pomnilnika, postane z dodajanjem funkcionalnosti izdelek vse težje obvladljiv, saj mora uporabnik procesirati več informacij, kot so jih njegovi možgani sploh sposobni. Zato je pametno oblikovanje informacij tako kritično!
Millerjev zakon prav tako poudarja pomembnost predvidevanja in pravilnega načrtovanja v procesu oblikovanja. Ko dodajate več funkcij vašemu izdelku, se mora biti vmesnik sposoben prilagoditi tem novim funkcijam, ne da bi pri tem porušili vizualne temelje, ki ste jih postavili do sedaj. Obnova temeljev traja ogromno časa in dodatnih sredstev.
Drugi pojav, ki ga opazimo v povezavi z Millerjevim zakonom, je znan kot ‘primacy and recency effect’. Ta izraza opisujeta težnjo uporabnika, da si najbolje zapomni prve in zadnje elemente v seriji, srednje pa najslabše. Na primer, če vam bi pokazala seznam besed, bi si pogosteje zapomnili besede na začetku in na koncu, manjkrat tiste na sredini. Pojav je znan tudi kot ‘Serial position effect’.
Te ugotovitve v poslovanju in oblikovanju sprožajo pomembna vprašanja.
- Če se uporabniki bolj spominjajo začetnih in končnih izkušenj, kako izboljšati pozitivne in zmanjšati negativne učinke v teh trenutkih?
- Kdaj se izkušnja zares začne in kdaj konča?
- Ali bi morali postaviti pomembnejše elemente na začetek in konec izkušnje, prav zaradi njihove vrednosti?
To so pomembna vprašanja, ki bi se jih morali UX oblikovalci (in vodstvo) vprašati, ko izumljajo/razvijajo izdelek.
Millerjev zakon se lahko aplicira na vsak vidik vašega življenja, ki vključuje opravljanje blago zapletene naloge. Z zmanjšanjem količine elementov v vašem dosegu (organizirani v ustrezne kose, ki ne presegajo 9 bitov) si bodo vaši možgani sposobni natančno zapomniti, kje dostopajo do želenih informacij. Ko postanejo seznami elementov preveliki, si jih je vedno težje mentalno mapirati, kar uporabnika prisili da uporablja težavnejše iskanje. Takrat se vklopi razum v uporabniku, češ “kaj mu je tega treba”, kar je glavni razlog za opuščanje vašega produkta.
Millerjev zakon izven meja designa
Živimo v svetu z eksponentnim naraščanjem količine informacij. Če jih ne organiziramo pravilno ali nekatere v celoti odpravimo, riskiramo našo zmožnost izpolnjevanja kritičnih nalog za namene preživetja (navigacija/ pridobivanje dohodka). Zato je koristno da izločite storitve/ izdelke/ predmete iz vašega življenja, ki vam ne zagotavljajo kakovostne donosnosti naložbe.
Millerjev zakon nas uči, da imajo ljudje končno količino informacij, ki jo lahko obdelujejo in da bo preobremenitev s količino informacij povzročila odvračanje od uporabe, kar pa negativno vpliva na uspešnost (performance).
* Za zapis me je precej navdahnil odličen prispevek Jeffa Davidsona, ki ga lahko najdete tule.
