Dva vrtljaja kolesca miške. Klik. Povečanje slike. Izpolnitev obrazca. Klik.
Konzumacija spletnih vsebin je čisto drugačna od branja knjige. Nikakor ni samoumevno, da strani 43 sledi štiriinštirideseta. V delčku sekunde smo lahko popolnoma drugje. A dobra spletna vsebina tega ne bo dopustila.
Spletno besedilo ima torej dve nalogi:
- osrečevanje bralca ter
- prispevanje k poslovnemu cilju spletnega mesta*.
Če opravimo obe, bo tekst obiskovalcu odgovoril na njegova vprašanja in ga peljal k akciji, ki jo od njega pričakujemo.
* Ponavadi izbiramo med: izobraževanjem, osveščanjem, konverzijo ali končno prodajo.
Za pripravo učinkovitih spletnih besedil moramo poznati njihovega bralca. Pa tudi malo znanja o delovanju samega spleta ne škodi.
Na spletu beremo hitro
Si obiskovalca vašega spletnega mesta predstavljate kot študioznega učenjaka, ki se rad prebija skozi odstavke dolgega teksta? Mislite, da mu iskanje ključnih informacij v izziv?
Premislite še enkrat.
Sodobnemu spletnemu uporabniku se mudi. Pri njegovem drvenju mora vsebina pokrbeti, da jasno komunicira ključne informacije, ki jih želi povedati.
Najlažje je, če najpomembnejše informacije zapakiramo kar v naslove. Če imamo v mislih zaposlenega obiskovalca, ki le po diagonali ošine naše spletno mesto – kaj je sporočilo, ki ga mora odnesti s seboj?
In če ga bomo z naslovi prepričali, imamo precej več možnosti, da se bo lotil/a polj podrobnega branja.
Ključne informacije pričakujemo takoj
V šoli so nas učili, da spis izgleda približno takole:
Uvod – Argument 1 – Argument 2 – Argument 3 – Zaključek
Do bistva zapisa tako pridemo šele na koncu. Dobra novica je, da se nam za pripravo spletnih vsebin ni potrebno vrniti v šolske klopi.
Spletnemu bralcu mora biti namreč že po prvem odstavku jasna “velika slika”. Dobiti mora odgovor, da se nahaja točno tam, kjer želi biti. Če ga bo prebrani odstavek prepričal, bo z veseljem prebral naslednjega in še naslednjega … Na ta način ga peljete vse do akcije (call to action), ki jo želite od njega. Saj se še spomnite, vaše pisanje ima cilj.
Strukturo spletnega besedila lahko primerjamo z obrnjeno piramido. Tekst čisto na začetku ponudi ključne informacije, od bralca (in kakovosti zapisa) pa je odvisno, v kakšno globino podrobnosti se bo podal.
Za nepotrpežljivega bralca lahko svojo piramido še izboljšamo:
- S kratkimi odstavki – 5 povedi je maksimum.
- S kratkimi in razumljivimi povedmi – enostavčno je bolje.
- Z jasnim izražanjem – žargon, argo in latovščina niso naši prijatelji.
Nato pa zapisano besedilo preberite še enkrat in zabrišite stran vse besede in izraze, ki ne pomagajo pri jasni komunikaciji vašega sporočila.
Uporabite vizualne pripomočke
Slike so super. Video je nadvse uporaben. Infografika naredi večji vtis kot odstavek besedila. Če vsebuje uporabne podatke, seveda.
A že s samo obliko besedila lahko za svojega bralca storite veliko.
- Opazni naslovi,
- izpostavljeno, drugačno besedilo,
- citati in
- alineje
so enostavni načini, kako lahko razbijete strnjeno besedilo. Z njimi poskrbite, da se hitrostni spletni bralec zapomni večji del vašega sporočila.
Pri kreativnosti velja: manj je več
S tem napotkom imam včasih še vedno težave. Ko pa pisana beseda ponuja toliko priložnosti za primerjave, besedne igre in druge pokazatelje nadpovprečne inteligence in navdiha pisca!
A ugotovili smo že, da spletni bralec nima časa niti dobro prebrali napisanega. Kaj šele, da bi želel ugotavljati, na kaj pravzaprav mislim, ko govorim o čarodejih in obljubljeni deželi. (Pa saj je vendar navezava na digitalne mojstre in poslovno uspešnost tako samoumevna!)
“Piši, kot da bi razlagala svoji mami.”
Ne spomnim se, kdo je prvotni avtor tega napotka, je pa odličen. Spletne vsebine morajo biti enostavne in razumljive vsakomur, tudi če nima poglobljenega tehničnega in strokovnega znanja. V to kategorijo spada tudi opustitev večine žargona, na katerega smo tako ponosni. Na ta način nas tudi prisilijo, da se naučimo podajati svoje znanje na priljuden način. Bralci in kupci nam bodo hvaležni.
Po razumljivem sporočilu pa je čas za jasno skomuniciran naslednji korak. Vsako spletno besedilo potrebuje call-to-action (CTA), ki bralca usmeri naprej. Naj bo to naslednji zapis, prenos dokumenta ali morda naročilo izdelka. Na spletu si ne morete privoščiti, da obiskovalca prepustite ugibanju in negotovosti.
Pri pisanju člankov pravite iskalnikom prijazna besedila
V nobenem trenutku ne gre pozabiti, da pišemo predvsem za bralca. Davno so minili časi (če so sploh kdaj bili), ko se je v besedila nametala ogromna količina ključnih besed, saj naj bi Google to oboževal. Rezultat so bili zapisi, popolnoma neberljivi za človeške možgane in dušo.
Pri pripravi besedil pa vseeno ne čisto odmisliti, da so velikokrat brskalniki tisti, ki našim bralcem sploh povedo, da pri nas najdejo najboljše odgovore. Vzemite si nekaj dodatnih minut in vpišite “malenkosti”, ki vam bodo pomagale zlesti višje v množici Google zadetekov.
Hitra lista, kaj bi bilo fino storiti pred objavo:
- določitev ključne besede besedila,
- uporaba ključne besede v naslovu, povezavi in tekstu,
- uporaba ključne besede v ALT tekstu za sliko,
- uporaba povezav na druge vsebine (na vaši spletni strani in na drugih).
Navsezadnje pa imamo tehnologijo predvsem zato, da nam olajša življenje. Tako je za spletne urejevalnike na voljo že cela vrsta vtičnikov, ki za nas preverijo, če so naša besedila SEO-friendly. Hitro nas opozorijo, če smo pozabili uporabiti ključne besede ali spisali premalo vsebine. Kanček zdrave kmečke pameti pa nam bo pomagal pri presoji, koliko prostora za izboljšave imamo. Zadovoljni bralec je pač prvi.
Ustvarjanje privlačnih, zanimivih in delujočih vsebin za splet ima svoja pravila. Izmislil si jih ni nek marketinški guru, tudi Toporišič ni imel veliko besede pri njihovi formulaciji. Predlaga nam jih kar naš bralec in potencialni kupec s svojim obnašanjem na spletu. In če prijazno deli z nami, kakšne vsebine so mu najbolj všeč, zakaj ga ne bi poslušali?
