Če iščete načine, kako izboljšati prisotnost svojega podjetja na spletu, ste se zagotovo že srečali z izrazom SEO optimizacija. Z dobro optimizacijo spletne strani lahko poskrbite, da bo vaše spletno mesto zasedlo najvišje pozicije na Googlu, posledično pa se bosta povečali tudi količina in kakovost organskega prometa na vašem spletnem mestu. Več o tem, kako priti na vrh Googla in tam tudi ostati, nam je zaupal SEO strokovnjak na Madwise, Luka Lavriša.
Zakaj se nekatere spletne strani kljub kakovostni vsebini ne znajdejo med iskalnimi zadetki?
Odgovor na to vprašanje ni povsem enoznačen. Da lahko ugotovimo, kakšen je vzrok za to, moramo stran oziroma projekt dobro analizirati z uporabo in integracijo določenih orodij. Eno od teh je recimo Google Search Console, ki nam pove več stvari: kaj si Google misli o nas, kakšen odstotek vsebine na naši spletni strani govori o izbrani ključni besedi, ali je ta vsebina povezana z našo dejavnostjo, pa tudi katere interne in izhodne povezave smo vključili v vsebino. Skratka, gre za kompleksne zadeve. Treba je pogledati, kaj se dogaja – kaj se je na primer dogajalo šestnajst mesecev nazaj. Je bil Google zadovoljen z nami, ali naša pozicija raste? Ali morda pada in zakaj je prišlo do tega? Vse te podatke se da pridobiti.
Je pa zadeva zelo podobna, če si predstavljamo na primer bolečino v kolenu. Ko pridemo k zdravniku, mu povemo, da nas boli koleno. In kaj naredi zdravnik? Pogleda koleno, ker pa ni popolnoma prepričan, kaj se dogaja, nam predpiše določeno tableto. Lahko pa gremo na pregled k specialistu, ki bo naredil rentgensko sliko in podal točen odgovor, kaj se dogaja. Tako moramo tudi, kadar analiziramo svojo pozicijo na Googlu, narediti “rentgensko sliko” in pregledati cel projekt ter ugotoviti, zakaj ne prihaja do rangiranj. Do tega običajno pride zaradi neustrezne vsebine.
Kaj pa, ko nam uspe skok na prvo stran Googla? Kaj lahko naredimo, da spletna stran tudi ostane na vrhu?
Zopet je treba analizirati, zakaj je prišlo do skoka. Očitno je bil Google zadovoljen z našo vsebino. Kaj narediti, da tudi ostanemo tam? V spletno stran moramo namestiti določena orodja, slediti in spremljati pozicije – tako naše kot konkurenčne – in se odzvati temu primerno.
Če se nam na primer pozicija spremeni za dvajset mest, za to obstaja nek razlog. Eden izmed razlogov je lahko sprememba iskalnega algoritma, ki se zgodi večkrat na leto – prevečkrat – govorimo v stotinah. V desetinah pa govorimo o zares velikih spremembah, ko se vse pozicije (rankingi) spremenijo in takrat moramo biti pozorni na to. Se pravi, ključno je spremljanje te pozicije.
Pomembno je, da pripravimo dobro strategijo in se odločimo, ali bomo ustvarjali nove vsebine ter koliko želimo biti konkurenčni na določeno ključno besedo. Bi se pa jaz osebno na tej točki še nekoliko bolj poglobil in se vprašal: “Ali smo sploh izbrali pravo ključno besedo?” Za vsako besedo namreč obstaja intent – torej, kaj ljudje želijo, ko iščejo. In 80 % vseh primerov, ki jih vidim, je optimiziranih na napačno ključno besedo zaradi teh intentov. Če pogledamo primer v praksi, to pomeni, da uporabnik, ki pride s ključno besedo xy na našo spletno stran, kupuje drugače kot uporabnik, ki pride s ključno besedo xz. Zakaj? Oba sta iskala isto zadevo, vendar pa je tisti, ki je na spletno stran prišel s ključno besedo xz, boljši kupec.
Analizi ključnih besed je zato treba nameniti dovolj pozornosti. Ne le da se zgolj poslužujemo določenih ključnih besed, ampak tudi spremljati, ali so te primerne za nas. Zakaj? Ko je uporabnik zadovoljen z našo spletno stranjo, za sabo pušča sledi. To so statistike. Te statistike pa Google uporablja zato, da pridobi dodatne podatke o uporabnikovem zadovoljstvu z obiskom na spletni strani. V primeru e-commerca Google denimo spremlja, kako hitro je uporabnik kupil izdelek, v primeru storitve pa koliko časa se je nahajal na spletni strani, kakšen je bil prehod med stranmi in med sorodno vsebino, pa tudi kakšna je zapustna stopnja (bounce rate) in število ogledanih strani na sejo (pages per session).
Omenil si, da Google svoj algoritem spreminja zelo pogosto in je zato verjetno še toliko težje ostati na prvi strani. Imaš kakšen nasvet, kako ostati na tekočem?
Moj nasvet je, da se za pomoč obrnite na strokovnjake. Pogosto me vprašajo, čemu je SEO podoben, pa ne najdem nobene primerjave, zato ker dnevno vidim, da gre za skupek programerskega znanja in znanja s področja vsebinskega marketinga, pa tudi izkušenj, analiz algoritmov, predispozicij, multidisciplinarnih pristopov … Skratka, gre za ogromno nekih podatkov, zato skušajte ne preveč zaplavati v to globoko brezno brez dna.
Da postaneš “SEO konkurenčen”, se moraš s tem ukvarjati vsaj pet let. Šele po nekaj letih namreč pridobiš neke dobre osnove, seveda pa tu in tam narediš tudi kakšno napako, s čimer dojameš, da je včasih treba nekoliko spremeniti kak pristop.
Na katere dele spletne strani pa moramo biti še posebej pozorni, da lahko rangiramo?
V povezavi s tem so mnenja precej deljena. Sam sem zagovornik tega, da je treba biti pozoren vsaj na naslednje osnovne elemente: URL, naslov strani (title), vsebinski naslov strani (H1 – heading 1) in podnaslove (H2 – heading 2, H3 – heading 3, H4 – heading 4 …). Ti elementi so zelo pomembni. Je pa zelo pomembno tudi medvrstično branje. Google namreč zna izluščiti, kaj spletna stran vsebuje (kljub elementom, ki sem jih prej omenil) in ali predstavlja dejansko vrednost za iskalca.
Se pravi, bolj pomembna je vsebina, vendar – če nimamo nekega res velikega konkurenta, so najpomembnejši elementi spletne strani še vedno sam naslov, URL, vsebinski naslov strani in podnaslovi. Seveda pa moramo paziti, da ne pride do t. i. keyword stuffinga oz. tlačenja ključnih besed. Do tega pride, ko je uporabnik sicer uporabil ključne besede, a jih ni uporabil pravilno.
Pri migraciji spletnih strani se na SEO pogosto pozabi. Na kaj moramo biti pozorni, kadar selimo spletno stran?
Google je rešitev za to zbral na seznamu nekih točk oziroma postopkov, ki jih moramo upoštevati (dostopni so na developers.google.com). Ampak, kar je pa najpomembnejše in tam ne piše, pa bi moralo biti poudarjeno na vrhu strani, je, da moramo imeti pravega izvajalca za selitev. Izvajalec, tehnični izvajalec, programer oziroma podjetje, ki se ukvarja z izdelavo spletne strani, mora imeti vzpostavljeno sodelovanje s SEO strokovnjakom.
Kakšna je razlika med SEO strokovnjakom in manj izkušenim izvajalcem? V izkušnjah. Nekdo, ki ima že pet, deset let izkušenj za sabo, ima drugačne pristope in bolj pazi na stvari, ki jih drugi spregledajo. Tehnični izvajalec lahko tudi sam poskrbi za SEO, ampak izkušnje kažejo, da v Sloveniji ni veliko projektov, kjer bi bilo to upoštevano. Primer: naročnik seli spletno stran z ene domene na drugo. Domene se zamenjajo, pozicije padajo. Zakaj? Zato, ker je nova spletna stran vsebinsko podhranjena, menijska struktura je drugačna, arhitektura spletne strani je drugačna, ključne besede so drugačne, preusmeritev ni bila narejena … Tega je ogromno.
Nekateri na primer ne naredijo popisa stare spletne strani in za vsak URL na stari spletni strani ne naredijo preusmeritve na novi URL. Potem pa ugotovijo, da ima nova spletna stran 50 % manj vsebine in da ni vse tako, kot mora biti. Takrat bi bilo najbolje dati projekt na pavzo ter dopolniti in preusmeriti stran. Šele takrat je namreč mogoče zminimalizirati možnost padca.
V idealnem svetu bi moral pred selitvijo spletne strani na to opozoriti vsak tehnični izvajalec, ampak to se redko zgodi. Večina jih 80–90 % časa nameni pogovorom o tem, kako bodo spremenili spletno stran v lepšo. Če prenesemo analogijo v vsakdanje življenje – to je tako, kot bi se peljali z avtomobilom po cesti in potem zavili z nje. Pademo v prepad in je konec z nami. Ni pomembno, kako je izgledal avto, kakšen je končni rezultat in koliko je vse skupaj škodovalo naročniku.
Nekateri pravijo, da sem po naravi, ko selimo projekte, pesimist, ker pričakujem najslabše. Jaz pa rečem, da nisem pesimist, ampak sem obveščen optimist, tako da to sta dva različna svetova. Zato se pri selitvi vedno obdajte s pravimi ljudmi in vedno dvakrat preverite za tehničnim izvajalcem, saj on na koncu ne bo nosil odgovornosti. V najslabšem primeru nekateri izvajalci rečejo: “Saj niste imeli nikogar za SEO zraven, to pa ni naše delo. V ponudbi piše, da bomo mi razvili novo spletno stran, jo zgolj oblikovali.”
B2B podjetja, če se dotaknemo še njih, se pogosto sprašujejo, ali je sploh smiselno investirati v digitalno prezenco; še posebej, ker je včasih njihova ciljna publika bolj ozko zastavljena. Ali je po tvojem mnenju SEO sploh primeren za B2B podjetja?
Absolutno da. B2B in B2C podjetja se sicer razlikujejo, ampak vrnimo se nazaj na to, kako Google deluje in komu je namenjen. Namenjen je namreč vsem uporabnikom. To pomeni, da oseba, ki je zaposlena v B2B segmentu, dela za računalnikom in dnevno googla. Dandanes vsi uporabljajo Google. Tisti, ki ga ne, imajo očitno takšen posel, da ga ne potrebujejo. Vendar pa bo tudi oseba, zaposlena v B2B, ko bo iskala novega dobavitelja ali določene storitve, v iskalnik vpisala določeno ključno besedo.
Glavna razlika med B2B in B2C podjetji pri iskanju ključnih besed je, da zaposleni v B2B sektorju običajno iščejo po drugih besedah. A še to ne vedno. Oseba, zaposlena v B2B podjetju, uporablja določena izrazoslovja v svoji branži in išče pod določenimi ključnimi besedami (običajno bolj sofisticiranimi). Ampak ta oseba gre še vedno popoldne v trgovino, kar pomeni, da se še vedno giblje v ekosistemu. Zato je zelo pomembno, da je za B2B spletna stran optimizirana na poseben način in vsebuje posebne ključne besede, ki so značilne za določeno panogo.
Tukaj se B2B močno razlikuje od B2C segmenta. Tudi volumen iskanj B2B besed je zelo nizek v primerjavi z B2C-jem. Primer: v B2C-ju bi lahko nekdo iskal ključno besedo “pohištvo”. V B2B-ju pa oseba, ki bo hotela skleniti sodelovanje z nekom, ki uvaža pohištvo, ne bo iskala besede “pohištvo”, ampak bo iskala bolj precizno. Zato je zelo pomembno, da se analiza ključnih besed za B2C segment naredi ločeno od analize za B2B segment. Ker pa je Google narejen za vse, je treba pokriti oba sklopa. Poleg tega je pri tem dobro spremljati tudi konkurenco, ki prav tako opravlja svojo analizo in tako naprej. Zadnje čase vedno večkrat. Po SEO-tu se v primerjavi s tremi leti nazaj posega vsaj za 300 % pogosteje.
Kaj je po tvojem mnenju bolj pomembno za doseganje SEO rezultatov: on-site ali off-site optimizacija?
Imamo dve vrsti naročnikov. Naročnike, ki želijo privarčevati, pa razmišljajo o investiciji samo v eno od njiju, in naročnike, ki so pripravljeni investirati v obe, saj razumejo, kako ta zadeva deluje. Odgovor je: za doseganje SEO rezultatov sta pomembni tako on-site kot off-site optimizacija. V določenih panogah denimo bolj potrebujemo off-site SEO (nekateri mu pravijo tudi izvajanje povratnih povezav). Poznam primere, kjer je pomembnejši zaradi konkurence, v drugih panogah pa je manj pomemben.
Naslednja stvar, ki bi jo prav tako izpostavil v off-site fazah, je predvsem vsakomesečna analiza. On-site je enkratna zadeva. Pregledati je treba celotno spletno stran, napisati strategijo, podati mnenje, optimizirati vsebino, spremeniti in zamenjati določene elemente, strukturo in podobno. In s tem tako rekoč zaključiš projekt. Z off-site pa moraš biti neprestano v komunikaciji z naročnikom, tako da lahko rečemo, da je to mesečni SEO, niti ne off-site. Sem običajno spadajo storitve izvajanja povratnih signalov – bodisi domačih bodisi svetovnih spletnih strani. Treba je analizirati vsak primer zase in pregledati konkurenco, kaj počne. Morda ustvarja več vsebin kot mi, se tehnično izpopolnjuje, ali pa objavlja nove tehnične kalkulatorje za preračun cen, pa bo Google to označil kot dobro. V Sloveniji imamo recimo ogromno novih primerov, ko so majhni premiki pri konkurentu obrodili ogromno sadov.
Kako pa na SEO optimizacijo vpliva uporabniška izkušnja?
Vedno bolj. Google je že pred časom v orodja za poročanje uspešnosti, kot so na primer Google Search Console in ostali, začel integrirati vedno več funkcij, ki nam dajejo tudi povratne signale, da je uporabniška izkušnja pomembna. Kako hitro se stran nalaga, kako se ob nalaganju premika slika, kako interaktivna je spletna stran, kako hitra je vizualna zaznava spletne strani, kako hitro se obarva … Vse to Google meri prek določenih statistik. Ampak načeloma statistike jemlje tudi prek svojega brskalnika, Google Chroma. Tako ima Google dejansko statističen podatek, kako hitro se je spletna stran nalagala vsakemu uporabniku, ki je prišel nanjo.
Sicer poznamo ogromno hitrosti nalaganja spletnih strani, ampak, če posplošeno povem; Google skozi te povratne signale dobi informacije o tem, ali je spletna stran učinkovita, torej kakšen je t. i. page experience. Tako razpolaga tudi z informacijami o tem, ali je na spletni strani nameščen varnostni certifikat SSL, ali je stran varna, skratka, kakšen je celoten page experience. Tako da uporabniška izkušnja (UX) je zelo pomembna za Google, ampak se hitro združi v page experience. Torej gre na koncu za vprašanje, kakšna je izkušnja na strani in ne, kakšna je izkušnja uporabnika.
Zbrali smo nekaj najpogostejših vprašanj naročnikov. Eno od njih se glasi: “Prodajamo mazilo, ki vsebuje CBD. Ali je SEO vseeno primeren za nas?”
CBD je regulirana zadeva s strani Evropske unije in posameznih držav, kar pomeni, da prodajalci ne smejo izvajati določenega oglaševanja in Google se tega zelo dobro zaveda. To pomeni, da je oglaševanje na tem področju zelo oteženo, če ne skoraj nemogoče oziroma prepovedano. SEO je v bistvu edini kanal za oglaševanje CBD-ja, so pa pri tej panogi določene posebnosti.
Če greva k naslednjemu vprašanju: “Šele sedaj se lotevamo digitalnega marketinga, konkurenca je 10 let pred nami. Zanimajo nas prve pozicije za relevantne ključne besede. Kako jih lahko ujamemo?”
Če se nekdo začne ukvarjati z digitalnim marketingom, naj se obda s strokovnjaki, s pomočjo katerih bo sploh lahko konkurenčen. Da postaneš konkurenčen, morajo strokovnjaki narediti pravilno strategijo in svetovati, kaj in kako je treba narediti, koliko vsebin … Velikokrat se pojavi vprašanje “Koliko vsebin potrebujemo?” Kvaliteta vsebin je pomembna, ampak, če ima konkurenca sto URL-jev, ki govorijo o vsebinski pokritosti celotnega področja, potem jih bomo morali imeti tudi mi in to lahko pove samo strokovnjak.
Zanimivo je, kadar recimo uprava podjetja izve, da bo treba veliko delati na vsebini – jaz temu pravim Kinder surprise. Pri enem od projektov, pri katerih sem sodeloval, je bilo v Wordu napisanih 700 strani vsebin, ki jih je naročnik objavljal periodično. Priprava vsebin je tako dejansko zahtevala več časovnega vložka kot sama izdelava spletne strani – torej tehnična izvedba, grafike, potrjevanje wireframov, izdelava menijske arhitekture in tako naprej. Če hočemo rangirati na določene ključne besede, se moramo zato najprej pozicionirati z vsebino, potem pa bo moral preteči še določen čas. Recimo temu faza zorenja. V fazi zorenja bo Google tudi analiziral, kakšna je uporabniška izkušnja s strani njegovega uporabnika; ali je ta zadovoljen, ali se dolgo nahaja na strani in podobno.
Google bo pregledal tudi druge spletne strani, da dobi pravo sliko. In šele ko bo dobil potrditev, da je to v redu, bo naša spletna stran rangirala na določeno ključno besedo. Prej ne bo, razen, če smo v zelo nekonkurenčni niši. Tam pa se čudeži dogajajo čez noč. Napišeš članek, čez tri dni je gor, se potolčeš po prsih in potem ugotoviš, da si v nekonkurenčni niši z razlogom.
Koliko člankov na mesec je treba napisati, da bomo na prvih mestih?
To me tolikokrat vprašajo, da sem spremenil svoj odgovor izpred pol leta in začel govoriti ne o količini vsebin, ampak o tem, da je pisanje vsebin treba razdeliti na dva dela. Pri prvem delu gre za to, kaj potrebujemo kot kritično vsebino. S čim sploh bomo konkurenčni? Po domače povedano: v 1. fazi lahko naredimo 20 vsebin do naslednjega meseca ali dveh. V 2. fazi pa bomo začeli kontinuirano pisati po 2 vsebini na mesec. Ampak običajno si vsi začnejo to predstavljati kot eno delo, kot nek strošek in kakovost posledično zato pade. V zelo malo primerih pisci napišejo 4 vsebine in v eno od njih (na primer članek) vložijo 8–16 ur dela. S takimi vsebinami si potem lahko zelo konkurenčen.
Torej, najprej potrebujemo kritično maso vsebine, potem pa kontinuirane signale z res uporabno vsebino. Če se na primer ukvarjamo s prodajo tablic, bomo v kontinuiranem pisanju mogoče šli toliko naprej in uporabniku pomagali z izbiro tablic tako, da bomo pisali o primerjavah med različnimi tablicami. Zato mora biti velik poudarek ne na kvantiteti, ampak na kvaliteti vsebine. In kaj je kvaliteta? Če zadaj ni prave analize in prave osebe, ki se s tem ukvarja že leta in leta, potem bomo mislili, da delamo kakovostno, pa v resnici ne.
Poleg tega ljudje pogosto nimajo poguma, da bi svoje izdelke primerjali s konkurenčnimi izdelki. Ampak, če recimo napišete v Google “Mailchimp versus Mailerlite”, dobite med prvimi zadetki HubSpot, ki v podrobnosti pojasnjuje, kako se konfigurira Mailchimp. In tisti, ki se tega zavedajo, lahko konkurirajo komurkoli s tem, da delajo res drzne poteze in primerjajo svoje izdelke z ostalimi.
V Sloveniji je en rek: “joj, joj, me bodo tožili”. Jaz mislim, da se lahko izognete imenovanju drugega izdelka tako, da napišete “ponudnik 1” in “ponudnik 2” ter spodaj tekst, da ste informacije dobili s spletnih strani, ki se nahajajo na vrhnjih Googlovih pozicijah. Tako bo uporabnik vedel, da gre za zelo človeški pristop pisanja, vi pa se boste vseeno lahko zaščitili.
Recimo, da bo Google te analize zelo dobro razumel. Vendar pa se razumevanje, kaj je analiza, kaj je primerjava in kaj uporabna vsebina, razlikuje od panoge do panoge. Če govorimo na primer o avtomobilskem sektorju, se na primer navajanje tehničnih razlogov, zakaj je neko vozilo boljše, dotika varnosti in tako naprej … Treba pa se je vprašati, kaj je uporabna vrednost v naši panogi in po navadi se lastniki podjetij tega ne zavedajo na takšen način, kot bi se nekdo, ki bi lahko pripravil vsebino. Tako da morda je celo bolje, da vsebino pripravlja zunanja oseba, ki ima drugačne poglede na določeno stvar. In ona lahko tudi predlaga pripravo primerjave med različnimi izdelki ali storitvami. Torej, treba je imeti pogum.
Če greva na naslednje vprašanje: “Odločamo se med naborom besed, ki so manj zahtevne za optimizacijo, ampak imajo tudi nižji volumen iskanja, in pa med drugim naborom, ki je težji za optimizacijo ampak ima tudi večji volumen iskanja. Kako se naj tega lotimo?”
Zelo dobro vprašanje. Vsi imamo radi besede, ki se pogosteje iščejo. So pa običajno tudi težje zato, ker so že vsi začeli posegati po njih. Temu pogosto rečemo keyword difficulty – težavnost ključne besede. Ne bom šel v specifike, ali je to pravo merilo in največkrat rad malo zamižim, ali je beseda težka ali ne. Sem pa mnenja, da moramo besede razdeliti v intente. Imamo štiri intente oz. sklope. Vsak sklop pa ima svoje besede. Če ponazorim na praktičnem primeru: če ima ena beseda 20 iskanj na mesec, druga pa 600 iskanj na mesec, je naš mindset naravnan, da bomo optimizirali za 600 iskanj. Če pa želimo zadevo malo bolj izmeriti, pri čemer se z Google Analytics tega ne da dobro narediti, bomo ugotovili, da smo z besedo, ki ima samo 20 iskanj, naredili več konverzij.
Konverzijski lijak je namreč postal zelo oster v določenih ključnih besedah. Lahko bi rekli, da ima vsaka beseda svojo konverzijsko stopnjo. Včasih, pa ne malokrat, skoraj v 50 % ali 60 %, se ravno te majhne besedice, ki imajo nižje volumne, obrestujejo bolj kot tiste, ki imajo večje. Zakaj? Po večjih besedah posega množica ljudi, in ta množica je kompleksna. Ker vidijo, da je toliko ponudbe, začnejo primerjati cene – se pravi, da se nahajajo v četrtem search intentu, ko postanejo “detektivi”. To je zelo značilno za avtomobilsko industrijo, kjer avta ne kupiš z danes na jutri, ampak zadevo prespiš. Tudi za dražje izdelke se porabi vedno več časa. Mimogrede, med pandemijo koronavirusa je posameznik za nakup porabil manj, zdaj pa zopet vedno več. Tudi število iskanj v zgodovini se je pred in po koronskem obdobju spremenilo, kar pomeni, da uporabnik v večjem odstotku ne išče več informacij, ampak išče e-commerce zadetke. Se pravi, da že imamo generacije, ki že leta in leta uporabljajo Google in že vedo, kaj hočejo ter da za raziskovanje ne bodo potrebovale treh dni časa.
Če se vrnem nazaj k bistvu – Google nas zelo verjetno ne bo rangiral na nobeno izmed teh besed, če ne bomo “ta pravi”. Tako da zna se zgoditi, da če bomo rangirali na besedo z velikim search volumnom, da bomo rangirali tudi na besede z manjšim search volumnom. Odvisno od števila URL-jev, od vsebine ter njene kakovosti in dolžine ter, zelo pomembno, detajlnosti vsebine. Torej od tega, kako podrobno podajamo informacije uporabniku.
Spletne trgovine se včasih sploh ne zavedajo, kaj je faktor odločanja pri uporabniku. Vsi samo vlagajo v podobo teksta, sličice in ceno, nihče pa ne omenja shippinga že na prvem nivoju. Google zelo dobro analizira, ali je uporabnik, ki je prišel po tej ključni besedi na spletno stran, zadovoljen vse do zapustitve spletne strani. Tudi, če je omogočeno opravljanje nakupa brez registracije, Google uporabnika spremlja vse do check-outa. Zato priporočam, da ničesar ne prepuščate naključju in da optimizirate tako ključne besede z majhnim kot velikim volumnom iskanja. Sproti je torej treba analizirati vsak mesec in se prilagajati, saj gre za živ ekosistem, kjer se konkurenca ves čas premika.
Še zadnje vprašanje, ki ti je verjetno zelo znano: “Če izvajamo SEO optimizacijo in obenem še zakupujemo iste ključne besede, bo večina prometa pristala na naši strani prek oglasov. Ali je potem SEO optimizacija sploh smiselna?”
Ja, SEO optimizacija … Tule si bom v bistvu izposodil eno metaforo Aljoše Todoroviča. SEO je križarka, ki pride v zaliv in tam parkira. Potem pa se potniki z majhnimi čolnički odpeljejo na obalo. Kakšne lastnosti ima ta velika ladja? Ogromne mase ljudi pripelje v pristanišče. To je prva lastnost. Druga lastnost je, da se obrača počasi – ne more namreč kar na hitro odpluti iz pristanišča. Oglaševanje je pa kot jet ski – takoj nas pripelje v marino, na obalo, kamor hočemo. Hitro se lahko obrnemo in imamo rezultate v pol dneva, konverzije takoj. Kje se tu dopolnjujeta SEO in oglaševanje? Gre za to, da Google za preračun cen pogosto uporablja tudi našo organsko pozicijo za določeno ključno besedo. To pomeni, da če bomo imeli visoko pozicijo za določene ključne besede, bodo tiste besede lahko – recimo v slovenskem prostoru – stale zgolj nekaj centov na klik. Medtem pa konkurenca plačuje tudi več kot 50 centov za en klik, ker se nahaja na peti strani Googla.
To je torej zelo pomembno razumeti, saj se tukaj SEO in oglaševanje zelo lepo dopolnjujeta. Ampak bi ju pa vseeno ločil, ker je SEO tek na dolge proge. Potrebujemo namreč tudi dva, tri mesece za zalet, da se vidijo prve spremembe in da pride do resnega obrestovanja SEO strategij … Že imam primer, ko je nekdo v Sloveniji, zelo prepoznavno podjetje, nehalo oglaševati in budget raje namenjalo za pisanje vsebin, ker je SEO v primerjavi z oglaševanjem dejansko lahko poceni. Na mednarodnem trgu, če želiš biti mednarodno konkurenčen in nimaš teh dveh kanalov – in če nisi dejaven tudi na kakšnih drugih kanalih, npr. na družbenih omrežjih – pač ne moreš biti konkurenčen.
