Če kdaj, potem je bila letošnja pomlad gotovo čas, ko smo se še več kot običajno pogovarjali o podatkih. Uredba GDPR je podjetja prisilila, da so razmislili, kakšne podatke o svojih kupcih in potencialnih kupcih sploh imajo in kaj z njimi počnejo. Takrat je marsikdo ugotovil, kako malo pravzaprav ve o tem, kateri podatki se v podjetju zbirajo, še manj pa o tem, kaj z njimi delajo.
Ravno to zadnje je največji problem. Kaj podjetja s podatki sploh počnejo? Vsi, ki se ukvarjamo z marketingom, vemo, kako pomembni so podatki za naše delo. Ampak vemo tudi, da bi morali bolj zdravo jesti ali pa se več gibati. Zgolj zavedanje ne pomaga k bolj zdravemu življenjskemu slogu. Enako je s podatki v marketingu. Vsi se o njih pogovarjamo, realna slika pa je takšna, da v večini podjetji ne vedo niti tega, zakaj kupci kupujejo pri njih. Zakaj ne vedo? Ker jih ne vprašajo.
Se podatkov bojimo?
Z zagotovostjo si upam trditi, da se marsikateri marketingaš podatkov pravzaprav boji. Ampak to samo zato, ker si na krožnik nalagamo več, kot smo sposobni pojesti. Zavedanje o vsem, kar bi s podatki lahko počeli, kakšne vse podatke in na kakšne načine bi jih lahko zbirali, marsikoga ohromi, da raje ne naredi nič, ker bi mu to vzelo preveč časa, ki ga zaradi vseh ostalih dnevnih nalog nima. Šolski primer ogromnega količine podatkov je recimo Googlova analitika. Večina ljudi se z njo sploh ne ukvarja, ker je tam preprosto preveč vsega. Vsekakor tam ne deluje pristop “grem malo pogledat”, ker se izgubimo. Preden se raziskovanja analitike lotimo, moramo vedeti, kaj želimo izvedeti.
Podatki so naš prijatelj
Brez podatkov tavamo v temi. Razvijamo produkte ali storitve za katere se nam zdi, da si jih potrošniki želijo. Te iste produkte oglašujemo na način, ki se nam zdi najbolj primeren za ljudi, ki jih dojemamo kot našo ciljno skupino. Glagol ‘zdeti se’ sem namerno uporabil večkrat, da bi poudaril nevednost. Vem, da vas ni treba prepričevati, kako pomembni v resnici so podatki za marketing in celotno strategijo podjetja. Rad pa bi vas prepričal, da ni tako zapleteno, kot se vam mogoče zdi.
Mali koraki, velike zmage
Bi radi začeli teči? Tega se ne lotite tako, da boste naslednji dan pretekli polovični maraton, pač pa si boste začrtali pot. Jutri tečem 10 minut z vmesnimi minutnimi intervali hoje. In tako naprej.Bi radi začeli zbirati in uporabljati podatke? Odlično. To je že prvi korak. Podatke lahko zbiramo tako, da zajamemo vse, kar nam prekriža pot. A mislim, da sem vas v zadnjih nekaj vrsticah prepričal, da to ni pravi način. Zbiranja podatkov se je treba lotiti sistematično. Naredite načrt. Preglejte podatke, ki jih v podjetju že imate, razmislite, kaj vas resnično zanima in kako relevantni so podatki, ki jih imate. Ugotovite, kaj vam manjka in kako to najlažje pridobiti. Začnite naprimer s tremi vprašanji, ki jih boste od jutri dalje zastavljali vsem svojim strankam. Če še niste, vklopite vsaj osnovno Google analitiko in se odločite, katerih nekaj podatkov boste spremljali naslednji mesec in kaj vam bodo ti podatki povedali o vaših kupcih in o vaših produktih. Po enem mesecu se usedite, preglejte podatke in iz njih ustvarite uporabne informacije.Danes so nam na voljo neobvladljive količine podatkov. Pomislite, koliko podatkov posameznik ustvari v enem dnevu na svojem mobilnem telefonu. Od tega kje se giblje, katere aplikacije uporablja, kako dolgo se na njih zadržuje, katere spletne strani obišče in kaj, če sploh, preko telefona nakupuje. Pa je vsak od teh podatkov za nas tudi uporabna informacija? Mogoče. Ampak za to je pomembna strategija zbiranja in uporabe. Šele ko bomo načrtovali, kateri podatki so za nas pomembni, kako jih bomo obdelali, da bodo postali uporabne informacije in kaj bomo z njimi nato počeli, bodo podatki postali naš najboljši prijatelj. Do takrat pa bodo ostali le še ena od nalog, za katero vemo, da bi se je morali lotiti, pa ne najdemo časa oziroma motivacije.
