{"id":887,"date":"2018-01-18T00:00:00","date_gmt":"2018-01-18T00:00:00","guid":{"rendered":"https:\/\/madwise.si\/blog\/2018\/01\/18\/najpomembnejse-ux-pravilo-ki-se-ga-prepogosto-pozabi\/"},"modified":"2023-04-28T09:07:55","modified_gmt":"2023-04-28T07:07:55","slug":"najpomembnejse-ux-pravilo-ki-se-ga-prepogosto-pozabi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/madwise.si\/blog\/najpomembnejse-ux-pravilo-ki-se-ga-prepogosto-pozabi\/","title":{"rendered":"Najpomembnej\u0161e UX pravilo, ki se ga prepogosto pozabi"},"content":{"rendered":"

Dobra uporabni\u0161ka izku\u0161nja pomeni razliko med tem, ali nekdo postane va\u0161 navdu\u0161en kupec<\/a> ali razo\u010darano zapusti spletno stran in se nikoli ve\u010d ne vrne. <\/span>
\nPametno na\u010drtovanje dobre uporabni\u0161ke izku\u0161nje upo\u0161teva dolo\u010dena pravila, tesno povezana s \u010dlove\u0161ko psihologijo. Eno klju\u010dnih je tudi Millerjev zakon (Miller\u2019s Law<\/em>) in na gospoda Millerja premalokrat mislimo. <\/span><\/p>\n

Ne povem \u0161e, kaj je gospod uzakonil. Namesto tega vas prosim, da sodelujete v kratkem preizkusu. Millerja si boste za vedno zapomnili \ud83d\ude42<\/span><\/p>\n

Preizkus<\/b><\/h2>\n

Korak 1<\/strong><\/p>\n

Pred vsakim korakom preizkusa preberite navodila v po\u0161evnem tisku. <\/span><\/p>\n

Vzemite papir in pisalo. V tem preizkusu boste na list zapisali besede, ki si jih boste uspeli zapomniti. Spodaj je zapisanih 20 besed. Preberite jih po\u010dasi in si jih poskusite zapomniti kar se da najve\u010d. Ne zapisujte si besed na list. Ko preberete vse besede, se pomaknite navzdol, dokler ne vidite besede STOP. Nato se lotite koraka 2.<\/span><\/i><\/p>\n

\"UX<\/p>\n

STOP<\/p>\n

Korak 2<\/strong><\/p>\n

Sedaj lahko na papir zapi\u0161ete vse besede, ki se jih spomnite. Ne pomikajte se navzgor, saj boste s tem uni\u010dili pomen preizkusa. Ko se ne spomnite ve\u010d besed, lahko zgoraj preverite koliko besed vam je uspelo pravilno zapisati.<\/span><\/i><\/p>\n

\u010ce ste (z vidika spomina) kot ve\u010dina \u010dlove\u0161kih bitij, vam je uspelo pravilno zapisati 5 – 9 besed. Na stotine eksperimentov dokazuje to univerzalno omejitev \u010dlove\u0161kih mo\u017eganov. Ta vpliva tudi na na\u0161e vsakodnevne naloge. Zmo\u017enost ohranjanja ~7 bitov informacij v kratkoro\u010dnem spominu se imenuje Millerjev zakon<\/strong>.<\/span><\/p>\n

Millerjev zakon – magi\u010dna \u0161tevilka<\/b><\/h2>\n

Leta 1956 je George A. Miller, po poklicu kognitivni psiholog na oddelku za psihologijo Princetonske univerze, v reviji Psychological Review objavil \u010dlanek z naslovom The Magical Number Seven, Plus or Minus Two: Some Limits on Our Capacity for Processing Information. \u010clanek pojasnuje, da je \u0161tevilo informacij v \u010dlove\u0161kem delovnem pomnilniku (kratkoro\u010dni \u010dlove\u0161ki spomin) omejeno na 7 \u00b1 2. To je definicija Millerjevega zakona. Za ve\u010d informacij glej tule<\/a>.\u00a0<\/span><\/p>\n

Poleg tega si lahko \u010dlove\u0161ki um zapomni ~ 7 bitov informacij, ko izvaja nalogo, ki zahteva kognitivne napore. To je klju\u010dnega pomena, saj ljudje nenehno opravljamo naloge in pri tem uporabljamo razli\u010dne dra\u017eljaje.<\/span><\/p>\n

Razumevanje Millerjevega zakona prin<\/span>ese \u0161tevilne uporabne zaklju\u010dke. Eden klju\u010dnih je \u2018chunking\u2019, kar pomeni sestavljanje razli\u010dnih bitov informacij v logi\u010dne skupine.<\/strong> Na primer, beseda M A D W I S E je dejansko skupina \u010drk, organizirana v neko logi\u010dno zaporedje, iz katerega lahko razberemo ve\u010dji pomen. \u010ce bi bile \u010drke preurejene v npr. W A S E D I M, bi imeli samo sedem lo\u010denih kosov podatkov. \u2018Chunking\u2019 je klju\u010dni element organizacije informacij in je osnova za na\u0161e UX pravilo.<\/p>\n

\"UX<\/p>\n

Najpomembnej\u0161e pravilo uporabni\u0161ke izku\u0161nje<\/b><\/h2>\n

Vedno organiziraj elemente informacij v ne ve\u010d kot 9 kategorij, najbolj optimalno v ~ 5 kategorij. <\/strong><\/p>\n

Ve\u010d kot dodate kategorij informacij na va\u0161 \u2018interface\u2019, bolj te\u017eko postane za uporabnika upravljanje z informacijami, ki so mu na voljo. To je \u0161e posebej pomembno pri novih uporabnikih, ki \u0161e nimajo dovolj prakse za implementiranje \u2018interface-a\u2019 v dolgoro\u010dni spomin oziroma se njegova dejanja \u0161e niso spremenila v navade. Millerjevo pravilo ~ 5 kategorij dodatno potrjuje oblikovalski filozofiji minimalizma in belega prostora (white space), ki \u017ee dolgo dokazujeta, da je manj res ve\u010d. \u010ce pravilo \u0161e raz\u0161irim: zaradi omejitev na\u0161ega mo\u017eganskega delovnega pomnilnika, postane z dodajanjem funkcionalnosti izdelek vse te\u017eje obvladljiv, saj mora uporabnik procesirati ve\u010d informacij, kot so jih njegovi mo\u017egani sploh sposobni. \u00a0Zato je pametno oblikovanje informacij tako kriti\u010dno!<\/span><\/p>\n

Millerjev zakon prav tako poudarja pomembnost predvidevanja in pravilnega na\u010drtovanja v procesu oblikovanja. Ko dodajate ve\u010d funkcij va\u0161emu izdelku, se mora biti vmesnik sposoben prilagoditi tem novim funkcijam, ne da bi pri tem poru\u0161ili vizualne temelje, ki ste jih postavili do sedaj. Obnova temeljev traja ogromno \u010dasa in dodatnih sredstev.<\/span><\/p>\n

Drugi pojav, ki ga opazimo v povezavi z Millerjevim zakonom, je znan kot \u2018primacy and recency effect<\/em>\u2019. Ta izraza opisujeta te\u017enjo uporabnika, da si najbolje zapomni prve in zadnje elemente v seriji, srednje pa najslab\u0161e<\/strong>. Na primer, \u010de vam bi pokazala seznam besed, bi si pogosteje zapomnili besede na za\u010detku in na koncu, manjkrat tiste na sredini. Pojav je znan tudi kot \u2018Serial position effect<\/a>\u2019.<\/span><\/p>\n

Te ugotovitve v poslovanju in oblikovanju spro\u017eajo pomembna vpra\u0161anja. <\/span><\/p>\n